Vlada je na stoti redni seji 4. novembra lani sprejela predlog Zakona o varstvu okolja ter ga posredovala v obravnavo in sprejem DZ. A v Lovski zvezi Slovenije opozarjajo, da omenjeni predlog zakona ni vseboval spremembe glede lastništva nad divjadjo. V sprejetem zakonu, ki je začel veljati 13. aprila, pa določbe, da je divjad v Sloveniji po predpisih o lovstvu državna last, ni več. S tem pa naj bi divjad na naših tleh postala nikogaršnja last.

"Obžalujemo, da je ministrstvo za okolje in prostor brez kakršnega koli razmisleka in ne da bi Lovsko zvezo Slovenije o tem vsaj obvestilo, iz predloga preprosto črtalo določbo, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države, čeprav obstajajo o tem vprašanju v javnosti različna stališča," so pojasnili v lovski zvezi. Nad omenjenim sicer niso presenečeni, saj pravijo, da se na okoljskem ministrstvu niso usklajevali niti z resornim ministrstvom, pristojnim za upravljanje divjadi.

 
Divjad na naših tleh je po novem nikogaršnja last.
Divjad na naših tleh je po novem nikogaršnja last.FOTO: Shutterstock

Omenjene spremembe v lovski zvezi ne podpirajo, ker, kot pravijo, ustvarja razliko med zavarovanimi vrstami in ostalimi prostoživečimi živalmi, čeprav so vse sestavni del biotske raznovrstnosti in bodo v prihodnje vse potrebovale več, in ne manj varstva. "Predvsem pa je odnos do naravnih dobrin za nas občutljiva tema, tako kot voda. Menimo, da mora tudi divjad ostati splošna dobrina vseh nas, in dokler je na območju Slovenije, mora biti v lasti države ter pod posebnim varstvom," so prepričani.

Lovci sicer menijo, da omenjena sprememba v trenutnih razmerah ne bi smela vplivati na lov, saj Zakon o divjadi in lovstvu v prvem členu, v katerem je opredeljen namen zakona, določa: "Z divjadjo upravlja Republika Slovenija. Trajnostno gospodarjenje z divjadjo lahko Republika Slovenija pod pogoji, določenimi s tem zakonom, prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico." Skratka, ostaja sistem podeljevanja koncesij, kot ga poznamo od zadnje spremembe zakona iz leta 2008, pravijo.

In čeprav se pojavljajo ugibanja, da gre pri omenjeni spremembi za postavljanje temeljev za zasebna lovišča pri nas, v Lovski zvezi Slovenije pojasnjujejo, da koncept Zakona o divjadi in lovu temelji na ureditvi državnih lovišč, ki divjad upravljajo brez koncesije, in lovskih družin, ki  ob izpolnjevanju pogojev s podelitvijo koncesije pridobijo pravico do upravljanja lovišča. "Druge oblike zakon ne pozna, zato tovrstna sprememba ne more prispevati k ustanavljanju zasebnih lovišč. Vsekakor pa se postavlja veliko vprašanj, zakaj je do te spremembe prišlo in zakaj se pristojno ministrstvo za okolje in prostor ni odzvalo oziroma poiskalo mnenja ostalih deležnikov,"se sprašujejo.

Tudi zato bodo v okviru javne razprave o Zakonu za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države predlagali amandma, s katerim bi se omenjena določba vrnila v Zakon o varstvu okolja, in upajo, da ga bodo poslanci upoštevali.

Okoljsko ministrstvo: Določba črtana na podlagi mnenja pravnikov, sprememba ne povzroča sprememb pri ravnanju v naravi

Okoljsko ministrstvo je določbo iz zakona črtalo na podlagi zakonodajno-pravne službe DZ, ta pa je v svojem mnenju zapisala, da je omenjeno treba preveriti z vidika ustreznih predpisov. ZPS v zvezi z določanjem lastninske pravice namreč opozarja na ureditev iz Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa, da je stvar samostojen telesni predmet, ki ga lahko človek obvladuje.

Po omenjenem zakonu pa živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja, katerih zaščito urejajo posebni zakoni. "Zanje se uporabljajo določila SPZ, ki urejajo premičnine, če zakon ne določa drugače. Iz tega nedvoumno izhaja, da nad divjadjo ni mogoče vzpostaviti lastninske pravice in da mora zaščito divjadi urejati poseben zakon," so zapisali v obrazložitvi.

Prejšnja določba pa ne ureja zaščite divjadi, ampak le določa, kdo je njen lastnik. Ker pri splošnem pravilu o lastninski pravici na stvari velja, da mora obstajati možnost obvladovanja stvari, se pojavlja vprašanje, kako naj država divjad kot njena lastnica obvlada, saj lahko ta tudi prehaja državne meje. Zaradi teh neskladij je zakonodajno-pravna služba zapisala, da je treba to določbo črtati.

Okoljski minister Andrej Vizjak je pojasnil, da so določbo, ki je bila del starega zakona in tudi predloga novega zakona o varstvu okolja, iz novega zakona umaknili zaradi mnenja pravnikov. "Določbo smo črtali, ker je služba vlade za zakonodajo upravičeno opozorila na mešane pristojnosti, divjad namreč sodi pod zakon o lovstvu in divjadi, ne pa pod zakon o varstvu okolja," je ob robu današnjega podpisa pisma o nameri za vzpostavitev gospodarskega logističnega središča Feniks povedal Vizjak.

"Določbe nismo črtali zaradi vsebine, ampak da se z zakonom o varstvu okolja ne vpletamo v drugo zakonodajo, to je zakonodajo s področja divjadi in lovstva," je poudaril in dodal, da s tem ne povzročajo nobenih sprememb pri ravnanju v naravi, pri delovanju lovcev, lovstva in divjadi.

 

vir: https://www.24ur.com/novice/slovenija/divjad-nic-vec-v-lasti-drzave.html

Sto let lovstva na Celjskem

V veliki dvorani Celjskega doma je bila na svetovni dan Zemlje, 22. aprila, svečana akademija v počastitev stoletnice lovstva na Celjskem. 

Množico savinjsko-kozjanskih lovcev in njihovih gostov iz vse Slovenije so nagovorili in pozdravili predsednik Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin (SKZLD) Celje Maksimilijan Arlič, celjski župan Bojan Šrot in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač. Vsi so izpostavili  pomen lovstva in lovske organizacije v pretekosti, predvsem pa njeno veliko odgovornost, poslanstvo in dolgoročno naravovarstveno vlogo v sodobnem času.

Akademija je postregla tudi z bogatim in izbranim lovsko-kulturnim programom, s katerim so tudi celjski lovci potrdili že dolgo znano resnico, da je lovstvo s svojim kulturnim ustvarjanjem del nesnovne kulturne dediščine na Slovenskem. Slovesnosti so dodali odmevni pečat Savinjski in Štajerski rogisti in seveda lovski praporščaki, ki so sooblikovali sceno na odru velike dvorane Celjskega doma. Prijetna osvežitev kulturnega program je bilo ubrano petje članov Šaleškega študentskega okteta in nastop skupine Quatro Stik. Nekaj drugačnega, a lepo darilo zeleni bratovščini ob okroglem jubileju.

Po akademiji so se člani zelene bratovščine zadržali še v sproščenem in prijetnem tovariškem druženju in obujali spomine na prehojeno pot lovcev od »savinjskih snežnih vršacev in domovanja gamsov do obsoteljskih meandrov s še vedno živahnimi kosci na Kozjanskem«. Imeli so si veliko za povedati.Foto: Marjan Toš

Bogata zgodovina je porok prihodnosti

Ob visokem jubileju je SK ZLD Celje izdala tudi priložnostno publikacijo z naslovom Sto let lovstva na Celjskem 1922 – 2022. Prispevke so napisali Vladimir Hrovatč, Zdravko Mastnak, dr. Boštjan Pokorny in Jernej Štrajhar. Knjigo je uredila dr. Ida Jelenko Turinek, lektorirala Jasmina Spahalič, oblikoval pa Bojan Žičkar. Uvodno poslanico ob stoletnici je napisal Jernej Štrajhar v obliki poetične pesnitve z naslovom Bodimo pravi poslanci narave in v njej med drugim opozoril, da »zdrav razum gojimo v glavi, saj divjad ni kriva, da živi pod isto streho z nami. Zato lovci, ki narave smo poslanci, storimo vse, da še dolgo nam peli bodo Slavci!«.

Predsednik SK ZLD Celje Maksimilijan Arlič je v kratkem predgovoru h knjigi izpostavil, da tudi zdajšnja generacija lovcev s svojim načinom upravljanja z lovišči, predvsem pa z upravljanjem z divjadjo, uspešno nadajuje tradicijo predhodnikov, ki so jim zelo hvaležni za njihovo minulo delo. Zelo pomenljivo se je dodatknil aktualnega lovskega trenutka in med drugim zapisal, da je edini način, da bodo lahko prepustili zdravo divjad in naravo zanamcem sonaravni način upravljanja z divjadjo. »Da bomo imeli komu predati vse te lepote, je treba delovati z izrednim občutkom, predvsem z mladimi. Samo z lastnimi dobrimi zgledi jih bomo pritegnili svoje vrste. Dober zgled lahko ustvarimo na način, da upoštevamo besede dr. Ivana Lovrenčiča, ki veljajo še danes: Lov je šola preudarnosti, vztrajosti in doslednosti, šola prisotnosti duha. Lov navaja ljudi zopet k naravi. In še ena pomembna misel: mi poznamo samo eno barvo – to je – zeleno, barvo svojih lovišč,« je sklenil predgovor Arlič.

Prvi načelnik je bil Fritz Confidenti, podnačelnik pa Fran Roblek

Iz zgodovinskega pregleda lovstva na Celjskem od ustanovitve podružnice Slovenskega lovskega društva (SLD) leta 1922 do druge svetovne vojne in po letu 1945, ki ga je napisal Vladimir Hrovatič, je mogoče razbrati vse važnejše zgododovinske prelomnice, ki so zaznamovale razvoj lovske organizacije v tem delu Slovenije. Od ustanovnega občnega zbora podružnice Sloveskega lovskega društva Celje 9. februarja 1922, v celjskem hotelu Balkan, do ureditve lovstva v Kraljevini Jugslaviji, povojni SFRJ in seveda v samostojni republiki Sloveniji po letu 1991.

29. januarja je okoli 40 lovcev oblikovalo pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice Slovenskega lovskega društva za okrajni glavarstvi Celje in Konjce. Ustnovni občni zbor je bil že 9. februarja 1922 v celjskem hotelu Balkan. Za načelnika nove podružnice je bil izvoljen Fritz Confidenti, za podnačelnika Fran Roblek in za tajnika Ljudovit Černej. Knjigo bogatijo izbrane dokumentarne fotografije in celo faksimile Pravil podružnice SLD Celje z dne 19. februarja 1922. O ustanovitvi celjske podružnice SLD je zelo verodostojno poročalo tudi glasilo SLD Lovec.

Danes so tudi celjski lovci varuhi narave in divjadi

O zdajšnji razvejani dejavnosti SK ZLD Ceje, ki združuje in povezuje 46 lovskh družin z več kot 2.000 člani, je napisal prispevek Zdravko Mastnak, sicer dolgoletni strokovni tajnik te območne zveze. O lovu v peteklosti,o gojitvi divjadi nekoč, o gospodarjenju z divjadjo in o zdajšnjem trajnostnem upravljanju s populacijami različne divjadi pa je napisal poglobljeno strokovno študijo prof. dr. Boštjan Pokorny, izjemen lovski strokovnjak, raziskovalec in lovski publicist. Spominska publikacija je navzven videti kot skromna knjižica, a je prepolna uporabnih informacij in podatkov. Hkrati je svojevrstni trajni spomenik mnogim generacijam savinjsko-kozjanskih lovcev, ki so v dolgih desetletjih sooblikovali in soustvarjali njeno bogato zgdoovino.

Marjan Toš

Vir: https://www.lovska-zveza.si/2022/04/25/sto-let-lovstva-na-celjskem/

Tudi v marcu se lahko udeležite lovske krvodajalske akcije, in sicer po predhodni najavi na telefonsko številko, ki je predvidena za posamezno krvodajalsko akcijo oziroma na najbližji transfuzijski center. Lovsko krvodajalsko akcijo podaljšujemo do 31. marca. Vsi, ki nam boste posredovali podatke o udeležbi, boste ob zaključku akcije prejeli posebno darilo Lovske zveze Slovenije – dvostranski ovratnik – “buff”.

Foto: dvostranski ovratni -“buff” za udeležence lovske krvodajalske akcije

Prosimo, da nam vsi udeleženci lovske krvodajalske akcije posredujete fotografijo, s katere je razvidno, da ste darovali kri (lahko fotografirate tudi potrdilo). Izpolnite obrazec (TU) ali nam fotografije z dokazilom posredujte po e-pošti lzs@lovska-zveza.si.

KRAJ PREDHODNO NAROČANJE NA DAROVANJE KRVI DATUM AKCIJE
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino   051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  1.3.
Litija – v Osnovni šoli Gradec 7.-15. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  2.3.
Ormož – v Osnovni šoli Stanka Vraza 7.30-11. 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure. 2.3.
Cerklje – v športni dvorani 7.-13. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  3.3.
Gornji Grad – v Osnovni šoli 7.-11. 03/423-35-97   Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure. 3.3.
Hoče – v Osnovni šoli 7.30- 10. 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure. 4.3.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino   051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  4.3.
Benedikt – v medgeneracijskem centru (stari vrtec) 7.30-11 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure. 7.3.
Velenje – v mladinskem centru Velenje 7.-13., 7.-13., 7.-13. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  7.3., 8.3., 9.3.
Sv. Ana v Slovenskih goricah – v Osnovni šoli 7.30-11. 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure. 9.3.
Rimske Toplice – v Osnovni šoli 7.-10. 03/423-35-97   Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure. 10.3.
Velenje – v mladinskem centru Velenje 7.-13. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  10.3.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino   051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  11.3.
Velenje – v mladinskem centru Velenje 7.-13. 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure. 11.3.
Bled – v Festivalni dvorani 7-13., 7.-13. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  14.3., 15.3.
Bohinjska Bistrica – v Kulturnem domu Joža Ažmana  8.-12. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  16.3.
Starše – v dnevnem centru aktivnosti / DCA Marjeta na Dravskem polju 7.30 – 10. 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure. 16.3.
Mozirje – v restavraciji Gaj 8.-12. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  17.3.
Rogatec – v dvorani Grajske pristave 7.-10.30. 03/423-35-97   Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure. 17.3.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino   051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  18.3.
Tinje – v domu krajanov in gasilcev 7.30-10. 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure. 18.3.
Cankova – v kulturni dvorani vaško gasilskega doma 7.30-11. 031/538-586 Milan Osterc in Dragica Jošar. Prosimo, pokličite in se naročite na darovanje krvi med 14.3. in 20.3.2022 21.3.
Vrhnika – v Cankarjevem domu 7-13., 7-13. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  21.3., 22.3.
Polzela – v veroučni učilnici Župnije Polzela 8.-12. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  23.3.
Gornja Radgona – v Gasilskem domu Gornja Radgona 7.30-12. 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure. 23.3.
Ilirska Bistrica – v Domu na Vidmu 7.-13. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  24.3.  
Šmarje pri Jelšah – v Kulturnem domu 7.-11. 03/423-35-97   Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure. 24.3.
Gornja Radgona – v Gasilskem domu Gornja Radgona 7.30-12. 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure. 25.3.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino   051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  25.3.  
Rogoza – v KS Rogoza 7.30-10. 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure. 28.3.
Kočevje – v prostorih Rekreacije Gaj 7-13., 7-13. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  28.3., 29.3.
Žalec – v avli Doma II. Slovenskega tabora 7.-12. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  30.3.
Sladki Vrh – v Osnovni šoli Sladki vrh 7.30-10. 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure. 30.3.
Cerknica – v Osnovni šoli 7.-13. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  31.3.
Laško – v Pivovarni Laško 7.- 10. 03/423-35-97   Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure. 31.3.
Vir: Rdeči križ Slovenije
vir: https://www.lovska-zveza.si/2022/02/28/krvodajalska-akcija-v-marcu-zavihajmo-rokave/

 

 

Izvajanje skupnih lovov in ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19

Prejeli smo več vprašanj v zvezi z izvajanjem skupnih lovov in ukrepov, ki jih moramo upoštevati lovci med lovom in po lovu.

Foto: Urša Kmetec

Ukrepi, ki jih je v zvezi s preprečevanjem širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 sprejela Vlada Republike Slovenije, posebej ne določajo pogojev, pod katerimi se izvajajo naloge trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, med njimi tudi izvajanje skupnih lovov, ki jih lovci izvajamo na podlagi koncesijskih pogodb za trajnostno gospodarjenje z divjadjo.

Ne glede na to moramo tudi lovci delovati preventivno in odgovorno za omejitev širjenja bolezni covid-19, zato pri izvajanju nalog trajnostnega gospodarjenje z divjadjo, kot tudi vseh ostalih aktivnosti, povezanih z lovom, upoštevajmo vse splošno sprejete ukrepe in priporočila NIJZ.

Eden izmed pogojev, pod katerimi je dovoljeno zbiranje ljudi, je na podlagi Odloka o začasni omejitvi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 129/21, 132/21, 135/21, 140/21, 146/21, 149/21) in Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21, 152/21, 155/21, 157/21 – skl. US) tudi pogoj PCT.

Za zdravje vseh udeležencev skupnega lova je priporočljivo, da se ta pogoj preveri na zboru lovcev pred skupnim lovom. V primeru, da kateri izmed prisotnih na zboru lovcev tega pogoja ne izpolnjuje, pa lahko pred pričetkom skupnega lova opravi presejalno testiranje s testom HAG za samotestiranje.

Prav tako je po koncu skupnega lova priporočljiva uporaba zaščitne maske pri gibanju in zadrževanju v zaprtih prostorih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 1,5 metra. Tudi v prihodnje naj pri pregledu uplenjene divjadi usposobljene osebe ravnajo v skladu s higienskimi priporočili NIJZ in priporočili Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Lovska zveza Slovenije

vir:https://www.lovska-zveza.si/2021/10/19/izvajanje-skupnih-lovov-in-ukrepi-za-preprecevanje-sirjenja-nalezljive-bolezni-covid-19/