Podrobnosti

Kategorija: Novice

Objavljeno: 13 september 2025

Ogledov: 55

PRVI POGINI ZARADI BOLEZNI MODRIKASTEGA JEZIKA PRI DIVJADI

Ljubljana, 12. september 2025 – V tem tednu so lovci ugotovili prve pogine zaradi modrikastega jezika tudi pri divjadi, in sicer pri gamsu in muflonu, na območjih, kjer je bolezen že prisotna. Včeraj je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dobila potrditev bolezni modrikastega jezika pri dveh muflonih.

Bolezen modrikastega jezika (BTV) je virusna bolezen, ki se prenaša s piki krvosesnih mušic iz rodu Culicoides in prizadene tako domače kot divje prežvekovalce. V Sloveniji smo februarja potrdili serotip 4, julija pa serotip 8. Med dovzetne vrste sodijo mufloni, jelenjad, srnjad in druge vrste divjadi. Bolezen se ne prenaša neposredno med živalmi in ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi. Divji prežvekovalci lahko igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju virusa v okolju, zlasti v območjih z visoko gostoto populacij in ugodnimi pogoji za vektorje.

Čeprav poteka večina okužb pri divjadi brez kliničnih znakov, se lahko pri dovzetnih vrstah, predvsem muflonih, jelenih in gamsih, pojavijo klinični znaki, kot so:        
• povišana telesna temperatura,        
• otekanje glave, vek in jezika,        
• slinjenje in razjede v ustni votlini,        
• težave pri gibanju, šepanje,        
• pogini.

V nekaterih primerih so opazne tudi krvavitve na sluznicah, vnetje v ustni votlini in oteženo dihanje. V hujših primerih lahko pride do pogina zaradi odpovedi dihal ali srca.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) glede na trenutno stanje, ko je BTV razširjena po vsej državi in lahko tudi pri divjadi prihaja do povečanega pogina, lovcem svetuje, da v primeru, ko v lovišču najdejo poginule prežvekovalce (srnjad, jelenjad, muflon, gams), preverijo, ali so prisotni znaki BTV. Če na smrčku, nosu, ustni in nosni sluznici ter jeziku opazijo spremembe, naj ta trupla na mestu najdbe ali bližnjem primernem mestu zakopljejo oziroma zasujejo s kamenjem in vejevjem tako, da je čimbolj onemogočen dostop mesojedim živalim. Izgube naj lovci vpišejo v aplikacijo Lisjak pod pogin in pod opombo navedejo »sum na BTV«. Ko lovci na območju svoje lovske družine prvič najdejo poginule živali z znaki, značilnimi za bolezen, o tem obvestijo pristojni območni urad UVHVVR oziroma naj pokličejo na 112.

Lovci, ki uplenijo divjad, so dolžni o morebitnem nenormalnem obnašanju in nenormalnem zdravstvenem stanju (shujšanost) ter spremembah, značilnih za BTV, obvestiti usposobljeno osebo lovske družine. Če usposobljena oseba od uplenitelja dobi informacijo, da se je žival sumljivo obnašala ali pri pregledu v lovski zbiralnici opazi spremembe, značilne za BTV, o tem obvesti pristojnega uradnega veterinarja območnega urada UVHVVR. Uradni veterinar opravi pregled trupa v zbiralnici in odloči glede ustreznosti mesa. V primeru, ko se trup oceni kot neustrezen za prehrano ljudi, se ta odstrani kot živalski stranski proizvod kategorije 3.