Sto let lovstva na Celjskem
V veliki dvorani Celjskega doma je bila na svetovni dan Zemlje, 22. aprila, svečana akademija v počastitev stoletnice lovstva na Celjskem.
Množico savinjsko-kozjanskih lovcev in njihovih gostov iz vse Slovenije so nagovorili in pozdravili predsednik Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin (SKZLD) Celje Maksimilijan Arlič, celjski župan Bojan Šrot in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač. Vsi so izpostavili pomen lovstva in lovske organizacije v pretekosti, predvsem pa njeno veliko odgovornost, poslanstvo in dolgoročno naravovarstveno vlogo v sodobnem času.
Akademija je postregla tudi z bogatim in izbranim lovsko-kulturnim programom, s katerim so tudi celjski lovci potrdili že dolgo znano resnico, da je lovstvo s svojim kulturnim ustvarjanjem del nesnovne kulturne dediščine na Slovenskem. Slovesnosti so dodali odmevni pečat Savinjski in Štajerski rogisti in seveda lovski praporščaki, ki so sooblikovali sceno na odru velike dvorane Celjskega doma. Prijetna osvežitev kulturnega program je bilo ubrano petje članov Šaleškega študentskega okteta in nastop skupine Quatro Stik. Nekaj drugačnega, a lepo darilo zeleni bratovščini ob okroglem jubileju.
Po akademiji so se člani zelene bratovščine zadržali še v sproščenem in prijetnem tovariškem druženju in obujali spomine na prehojeno pot lovcev od »savinjskih snežnih vršacev in domovanja gamsov do obsoteljskih meandrov s še vedno živahnimi kosci na Kozjanskem«. Imeli so si veliko za povedati.Foto: Marjan Toš
Bogata zgodovina je porok prihodnosti
Ob visokem jubileju je SK ZLD Celje izdala tudi priložnostno publikacijo z naslovom Sto let lovstva na Celjskem 1922 – 2022. Prispevke so napisali Vladimir Hrovatč, Zdravko Mastnak, dr. Boštjan Pokorny in Jernej Štrajhar. Knjigo je uredila dr. Ida Jelenko Turinek, lektorirala Jasmina Spahalič, oblikoval pa Bojan Žičkar. Uvodno poslanico ob stoletnici je napisal Jernej Štrajhar v obliki poetične pesnitve z naslovom Bodimo pravi poslanci narave in v njej med drugim opozoril, da »zdrav razum gojimo v glavi, saj divjad ni kriva, da živi pod isto streho z nami. Zato lovci, ki narave smo poslanci, storimo vse, da še dolgo nam peli bodo Slavci!«.
Predsednik SK ZLD Celje Maksimilijan Arlič je v kratkem predgovoru h knjigi izpostavil, da tudi zdajšnja generacija lovcev s svojim načinom upravljanja z lovišči, predvsem pa z upravljanjem z divjadjo, uspešno nadajuje tradicijo predhodnikov, ki so jim zelo hvaležni za njihovo minulo delo. Zelo pomenljivo se je dodatknil aktualnega lovskega trenutka in med drugim zapisal, da je edini način, da bodo lahko prepustili zdravo divjad in naravo zanamcem sonaravni način upravljanja z divjadjo. »Da bomo imeli komu predati vse te lepote, je treba delovati z izrednim občutkom, predvsem z mladimi. Samo z lastnimi dobrimi zgledi jih bomo pritegnili svoje vrste. Dober zgled lahko ustvarimo na način, da upoštevamo besede dr. Ivana Lovrenčiča, ki veljajo še danes: Lov je šola preudarnosti, vztrajosti in doslednosti, šola prisotnosti duha. Lov navaja ljudi zopet k naravi. In še ena pomembna misel: mi poznamo samo eno barvo – to je – zeleno, barvo svojih lovišč,« je sklenil predgovor Arlič.
Prvi načelnik je bil Fritz Confidenti, podnačelnik pa Fran Roblek
Iz zgodovinskega pregleda lovstva na Celjskem od ustanovitve podružnice Slovenskega lovskega društva (SLD) leta 1922 do druge svetovne vojne in po letu 1945, ki ga je napisal Vladimir Hrovatič, je mogoče razbrati vse važnejše zgododovinske prelomnice, ki so zaznamovale razvoj lovske organizacije v tem delu Slovenije. Od ustanovnega občnega zbora podružnice Sloveskega lovskega društva Celje 9. februarja 1922, v celjskem hotelu Balkan, do ureditve lovstva v Kraljevini Jugslaviji, povojni SFRJ in seveda v samostojni republiki Sloveniji po letu 1991.
29. januarja je okoli 40 lovcev oblikovalo pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice Slovenskega lovskega društva za okrajni glavarstvi Celje in Konjce. Ustnovni občni zbor je bil že 9. februarja 1922 v celjskem hotelu Balkan. Za načelnika nove podružnice je bil izvoljen Fritz Confidenti, za podnačelnika Fran Roblek in za tajnika Ljudovit Černej. Knjigo bogatijo izbrane dokumentarne fotografije in celo faksimile Pravil podružnice SLD Celje z dne 19. februarja 1922. O ustanovitvi celjske podružnice SLD je zelo verodostojno poročalo tudi glasilo SLD Lovec.
Danes so tudi celjski lovci varuhi narave in divjadi
O zdajšnji razvejani dejavnosti SK ZLD Ceje, ki združuje in povezuje 46 lovskh družin z več kot 2.000 člani, je napisal prispevek Zdravko Mastnak, sicer dolgoletni strokovni tajnik te območne zveze. O lovu v peteklosti,o gojitvi divjadi nekoč, o gospodarjenju z divjadjo in o zdajšnjem trajnostnem upravljanju s populacijami različne divjadi pa je napisal poglobljeno strokovno študijo prof. dr. Boštjan Pokorny, izjemen lovski strokovnjak, raziskovalec in lovski publicist. Spominska publikacija je navzven videti kot skromna knjižica, a je prepolna uporabnih informacij in podatkov. Hkrati je svojevrstni trajni spomenik mnogim generacijam savinjsko-kozjanskih lovcev, ki so v dolgih desetletjih sooblikovali in soustvarjali njeno bogato zgdoovino.
Marjan Toš
Vir: https://www.lovska-zveza.si/2022/04/25/sto-let-lovstva-na-celjskem/