Državni zbor je 15. julija s 53 glasovi za in 22 proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju (Zoro-1c), ki bo začel veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu. Ustavil bi ga lahko le še veto Državnega sveta, česar pa ni pričakovati, saj je bila za zakon zagotovljena široka podpora.

Foto: Marjan Toš

Sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju je bilo pozno, ker se je s prenosom Direktive (EU) 2017/853 o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja v nacionalni pravni red ustavilo. Rok za prenos orožne direktive je bil 14. 9. 2018. Slovenija je prejela tudi opomine Evropske komisije. Predlog zakona je bil v zakonodajnem postopku že od konca leta 2019, že od samega začetka je Lovska zveza Slovenija kot zainteresirana javnost sodelovala in podajala predloge.

Zakon je dalj časa nastajal zaradi implementacije dveh evropskih Orožnih direktiv, ki mu je istočasno sledila še posodobitev naše orožne zakonodaje z ostalo zakonodajo (interventni zakon APK) in prenos nekaterih uveljavljenih rešitev na področju orožja v EU državah.

Kaj novela zakona o orožju prinaša lovcem

  • Ureja novo kategorizacijo orožja oz. spremembe pri kategorizaciji orožja.
  • Na novo se določa posebna oprema za orožje vseh kategorij (cevi z zunanjim navojem na ustju cevi ali drugi nastavki, strelni namerilniki z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilniki s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del).
  • Naprave za dušitev zvoka (poka) in nastavki, ki se lahko namestijo na orožje, ne sodijo več v posebno prepovedano opremo za orožje (dosedanja kategorija A), posledično je promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom dovoljena brez pridobitve posebnih dovoljenj.
  • Konkretneje se določa pravna podlaga za izdajo in odvzem dovoljenja izvajalcem usposabljanja o ravnanju z orožjem.
  • Konkretneje so določeni pogoji, kdaj nastanejo zadržki zaradi javnega reda in miru oziroma zadržki zaradi »nezanesljivosti«.
  • Upravna enota za imetnike orožnih listin po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje določenih pogojev (zadržek javnega reda in zanesljivost) vsakih 5 let.
  • Pristojni organ izda posamezniku, ki ima v orožnem listu ali dovoljenju za posest orožja že registrirano lovsko, športno ali varnostno orožje, istovrstno orožno listino za največ šest kosov lovskega, športnega ali varnostnega orožja brez preverjanja pogojev (pogoji se preverijo le ob prvi izdaji orožnega lista).
  • Na novo se opredeljujejo pravice, ki se nanašajo na prenašanje, nošenje in posest orožja, dajanje orožja v uporabo ter posojanje orožja, kar omogoča dajanje v uporabo orožja pod neposrednim nadzorom lastnika tega orožja, za čas, dokler trajajo lov ali tekmovanje na strelišču. Omogoča torej uporabo orožja pod neposrednim nadzorom odgovorne osebe lovske organizacije in strelske organizacije. Lovske organizacije, ki upravljajo lovišče, lahko dajo posameznikom v uporabo lovsko orožje za čas trajanja lova na območju tega lovišča in pod njenim nadzorom. Lovska organizacija izda posamezniku posebno potrdilo, ki ga mora imeti pri sebi za čas trajanja lova.
  • Pod podobnimi pogoji lahko da lovskemu pripravniku v uporabo lovsko orožje tudi njegov mentor.
  • Lovska organizacija izda posamezniku iz prejšnjega odstavka posebno potrdilo, ki ga mora imeti pri sebi za čas trajanja lova.
  • Prenaša ali omogoči se možnost uporabe lovskega orožja na nelovnih površinah. Vendar minister, pristojen za lovstvo, določi, v katerih primerih se sme lovsko orožje nositi in uporabljati na nelovni površini lovišča, zakon pa mu daje to pravno podlago.
  • V roku 5 let morajo imetniki veljavnih orožnih listin podati vlogo za razvrstitev orožja v ustrezne kategorije ali zaprositi za izdajo dovoljenja za zbiranje, orožje odsvojiti ali pridobiti potrdilo o onesposobitvi orožja.
  • Ponovno se omogoča legalizacija orožja.
VIR: https://www.lovska-zveza.si/2021/07/19/drzavni-zbor-sprejel-novelo-zakona-o-orozju/

V LD Tomaž, 19.6.2021 se je odvijala državna uporabnostna preizkušnja v delu po krvni sledi za barvarje - CACT. Na tekmo se je prijavilo 16 vodnikov barvarjev, na tekmi pa jih je sodelovalo 15. Na preizkušnji je sodeloval tudi naš član Aljaž Senič s psom Zakom Lovskim pasme Bavarski barvar.

Na začetku prireditve je bil izveden kulturni program, nato pa so tekmovalci izžrebali startne številke. Potem pa so tekmovlaci skupaj s sodniki odšli na preizkušnjo. Na začetku se je izvedel preizkus strelomirnosti in splošne vodljivosti. Potem pa je vsak vodnik s psom odšel na svojo krvno sled.

Od 15 vodnikov je preizkušnjo opravilo le 6 tekmovalcev. Zak Lovski je skupaj z Aljažem dosegel odlično 5. mesto na prvi državni uporabnostni preizkušnji v delu po krvni sledi za barvarje - CACT.

Opis ni na voljo

Opis ni na voljo

 

 

 

Izvedba občnih zborov lovskih družin

Lovske družine in lovci bomo morali tudi v letošnjem letu prilagoditi svoje delovanje.

Foto: Marjan Toš

V preteklih letih smo do konca marca izvedli redne občne zbore, na katerih smo obravnavali poslovanje lovske družine v preteklem letu (poročila o delu organov, realizacija načrta lovišča, letno poročilo za poslovno leto, ipd.); za tekoče koledarsko leto smo sprejeli načrt dela, finančni načrt, članarino, odločili smo o sprejemu novih članov ter sprejeli odločitve o drugih vprašanjih, pomembnih za delovanje lovske družine. Tudi v letu 2020 so nekatere lovske družine, še pred sprejetimi ukrepi zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19, izvedle redne občne zbore, druge so občne zbore izvedle kasneje, upoštevaje splošno sprejete ukrepe in priporočila.

Izvedba občnih zborov na običajen način ni mogoča

Epidemija je od 18. marca 2021 z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/21) podaljšana za 30 dni. Prav tako še veljajo ukrepi in priporočila glede preprečevanja širjenja nalezljive bolezni. Sklici občnih zborov lovskih družin ne spadajo med naloge javne službe, določene v prvem odstavku 21. člena Zakona o divjadi in lovstvu Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-ODL. Us. 17/08, 46/14-zon-c. 31/18. 65/20 in 97/20-popr.), za katere ne veljajo sprejeti ukrepi, ki začasno delno omejujejo gibanje ljudi in prepovedujejo zbiranje, zato izvedba občnih zborov na način, kot je bil običajen v preteklih letih, ni mogoča.

Rešitev za izvedbo občnega zbora, ki odloča o vprašanjih, določenih v Pravilih LD, je v času sprejetih ukrepov, ki začasno omejujejo zbiranje ljudi, predpisal Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (Uradni list RS, št. 175/20203/20 – ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP). Navedeni zakon namreč v 114. členu določa, da lahko društvo v tem času skliče in izvede zbor članov tudi korespondenčno, če lahko zagotovi enakopravnost sodelovanja vseh članov društva, četudi tovrstne izvedbe zbora članov društvo nima predpisano s temeljnim aktom.

Če je zastopniku ali članu organov upravljanja društva v času veljavnosti ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covid-19 potekel mandat za zastopanje oziroma opravljanje funkcije, določen s temeljnim aktom oziroma statutom, se mu mandat podaljša do prvega zbora članov, ki sledi poteku mandatne dobe, če društvo zbora članov ne more sklicati na način, določen s prejšnjim odstavkom. Društvo je dolžno sklicati zbor članov najpozneje v treh mesecih od preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covid-19.

Občni zbori se lahko izvedejo korespondenčno

Ker je zbiranje večjega števila ljudi prepovedano (dovoljeno je zbiranje do 10 ljudi), občni zbori v klasični obliki niso možni, lahko pa se izvedejo korespondenčno, bodisi v obliki dopisne seje, po e-pošti ali preko videokonference. Odločitev o izvedbi občnega zbora sprejme upravni odbor LD, ki mora pripraviti vse potrebno za sklic in izvedbo dopisne seje občnega zbora. Poleg vabila, mora biti pripravljeno pisno gradivo ter glasovnice s predlogi sklepov, o katerih se glasuje. Pomembno je, da se vsem članom omogoči sodelovanje na dopisni seji.

Vzorci vabila z glasovnico in obrazložitvijo zapisnika ter poslovnik o delu občnega zbora, ki se izvede na dopisni seji so dostopni tukaj:

V primeru, da se na dopisni seji občnega zbora izvedejo volitve, mora glasovnica vsebovati tudi predlog sklepa, da se izvoli volilna komisija (z navedbo članov volilne komisije), prav tako mora biti napisano jasno navodilo, koliko članov organa se voli, ipd. Poročilo volilne komisije mora biti priloženo tudi zapisniku dopisne seje občnega zbora.

Poleg vabila z gradivom, ki ga je upravni odbor običajno že do sedaj pripravil za občni zbor, je za nemoteno izvedbo dopisne seje občnega zbora potrebno pripraviti tudi Poslovnik o delu Občnega zbora LD na dopisni seji, s katerim se določi način dela občnega zbora:

  • da se občni zbor izvede na dopisni seji po e-pošti ali po navadni pošti oziroma na oba načina,
  • da tajnik pošlje vabilo z gradivom in glasovnicami članom na njihove e-naslove ali po pošti,
  • da po končani dopisni seji v določenem roku izdela tajnik osnutek zapisnika,
  • da sklepe, ki so bili sprejeti, potrdi verifikacijska komisija,
  • da se zapisnik pošlje vsem članom,
  • kdo podpiše zapisnik, ipd.

Dolžnosti do AJPES

Glede dolžnosti oddaje letnega poročila na AJPES Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 in 21/18-ZNOrg) v sedmem odstavku 26. člena sicer določa, da letno poročilo sprejme zbor članov društva, vendar pa v 29. členu izrecno ne zahteva, da bi društvo AJPES moralo oddati sprejeto letno poročilo. V primeru, če društvo pred zakonskim rokom za oddajo letnega poročila zaradi objektivnih razlogov ne more sklicati zbora članov, zadošča, da pristojni organ lovske družine (npr. starešina ali upravni odbor) pripravi letno poročilo, ki ga obravnava tudi nadzorni odbor, in ga v predpisanem roku (elektronsko) odda AJPES. Na prvem občnem zboru je nato članom potrebno predstaviti letno poročilo (že oddano AJPES), ki ga mora sprejeti občni zbor. Če bo občni zbor že oddano letno poročilo spremenil, bo morala lovska družina AJPES o tem obvestiti in mu predložiti letno poročilo, ki ga je sprejel zbor članov.

Na strelišču Gaj Pragersko bo 29. in 30. maja, od 9. ure, potekalo odprto prvenstvo v kombinacijskem streljanju v organizaciji Športne strelske zveze Slovenije.

Foto: Bojan Gorenc

Tekmovanje bo potekalo v naslednjih disciplinah: 2x trap, 2x compak, 2x 100 m in 1x 50 m na tarčo bežečega merjasca. Štartnina znaša 80 evrov.

Tekma bo veljala kot izbirna tekma za ekipo Lovske zveze Slovenije, ki bo zastopala barve LZS na letošnjem, 13. evropskem prvenstvu na Madžarskem.

 

vir: https://www.lovska-zveza.si/2021/05/21/odprto-prvenstvo-v-kombinacijskem-streljanju-na-streliscu-gaj-pragersko/

Pristrel lovskega orožja v letošnjem letu

Pristrelitve lovskega orožja pred začetkom lovne sezone se izvajajo v skladu s Pravilnikom o lovskem strelstvu.  

Foto: Urša Kmetec

Lovske družine naj pri izvedbi pristrelitve zaradi preprečevanja širjenja okužb s covid-19 upoštevajo omejitve zbiranja in gibanja ter priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). 

Matija Janc, Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje