Kinologija je skupno ime za dejavnost ljudi, ki se ukvarjajo z vzrejo domačih psov oz. njihovih pasem, vzgojo in neformalnim proučevanjem vrste. Čeprav beseda kinologija spominja na znanstveno disciplino, to ni, saj pse proučuje zoologija.

Lovska kinologija je dejavnost lovcev, ki se ukvarjajo z:

• vzrejo, vzgojo, šolanjem in vodenjem lovskih psov,
• oskrbo in zdravstvenim varstvom lovskih psov,
• organizacijo in izvedbo telesnih ocenjevanj, vzrejnih pregledov in razstav lovskih psov,
• organiziranjem in izvedbo preizkušenj lovskih psov lokalnega, državnega in mednarodnega značaja,
• izobraževanjem vzrediteljev, odgovornih skrbnikov in vodnikov lovskih psov,
• vodenjem evidenc, načrtovanjem in pripravo programov dela v lovski kinologiji.

Uporabo lovskih psov za lov opredeljuje Zakon o divjadi in lovstvu. Določila lovskega zakona in lovske etike neposredno obvezujejo upravljavce lovišč in lovce, da je lov mogoč le s pomočjo lovskih psov. To so čistokrvni pasemski psi iz naslednjih pasemskih skupin:

• jamarji,
• goniči,
• barvarji,
• šarivci,
• ptičarji in
• prinašalci.

Lovske pse uporabljamo pri različnih vrstah lova (brakada, pogon, sledenje ranjene divjadi, jamarjenje in prinašanje divjadi z vode), lovsko uporabnost pa dokažejo s preizkušnjo naravnih zasnov in opravljanjem nalog v lovski praksi.[1]

V lovski družini imamo veliko različnih vrst psov:

• Barvarski barvar,
• Srbski tribarvni gonič,
• Posavski gonič,
• Istrski gonič,
• Resasti jazbečar,
• Lovski nemški terier,
• Nemški prepeličar.

vir: [1](spletna stran LZS: http://www.lovska-zveza.si/lzs/lovstvo/lovska_kinologija)